Pred mejnim prehodom Predel se odcepi proti koči, od katere vodijo planinske poti na mogočni, 2679 metrov visoki Mangrt, ki slovi po mnogih botaničnih in geoloških posebnostih. Razgledna cesta je privlačen cilj kolesarjev, bližnje Mangartsko sedlo pa je slikovito vzletišče jadralnih padalcev. Na Mangrtski planini se poleti še pasejo tropi ovac, pozimi, ko je vijugasta cesta čez privlačno ovčjo planino neprevozna, pa tu uživajo ljubitelji sankanja. Urejena sankaška proga je ponoči osvetljena z baklami.
Zaradi svojevrstne kamnite sestave tal srečamo tu sila raznoliko in bogato rastlinsko druščino. Če vam je bolj pri srcu hoja po zacvetenih podnožjih gorskih veljakov kot pa vzpenjanje na njihove vrhove, je najboljše odpraviti se na pot takrat, ko vlada v visokogorju pomlad, v juliju.
Kdor je na poti dovolj pozoren, lahko sreča tudi prijaznega alpskega svizca (Marmota marmota), ki se je lepo udomačil v kotanjah s sočno travo in bujnim gorskim cvetjem. S sedla sta dobro vidni jezerci smrečnatih barv, Mangrtski ali Belopeški jezeri: le sto, dvesto metrov nad najvišjim odsekom gorske ceste pa je razgledno mesto, od koder je v jasnih dneh dobro viden celo Veliki Klek.
